Na severu se nekaj dogaja s polarnim vrtincem. Ali to pomeni, da bo zima pohitela?

Nekatere nižine je minulo noč že obiskala zima, saj se je v delih Slovenije ob prehodu izrazite hladne fronte nekaj centimetrov snega nabralo tudi v krajih pod 500 metri nadmorske višine. A je zaradi toplih tal hitro skopnel. Druga polovica novembra je sicer običajni čas prvega jesenskega sneženja po nižinah v notranjosti.

Še občutno več snega posamezni meteorološki modeli rišejo za prihajajoči konec tedna, ko bo nad Jadranom ciklon. A ker je njegova točna lega težko napovedljiva, bi se lahko ocene vremenoslovcev o snežnih scenarijih v Sloveniji spreminjale vse do samega dogodka. Ali pa bodo zelo zadržane.

Za zdaj pa po napovedih agencije za okolje (Arso) kaže, da se padavine vračajo v četrtek – sprva na zahodu in v osrednji Sloveniji marsikje kot sneg, ki bo nato prešel v dež. V petek, ko bodo padavine zajele večji del Slovenije, pa bi lahko znova snežilo tudi do nižin. Na Primorskem se bo krepila burja.

Tudi za soboto je nekoliko povečana verjetnost rahlega sneženja v notranjosti Slovenije, burja na Primorskem bo vztrajala.

V nedeljo se bo omenjeni ciklon umikal nad Balkan, nad Alpami pa se bo prehodno vzpostavilo območje visokega zračnega tlaka. V novem tednu bo na vreme pri nas vplivalo več ciklonov z vremenskimi frontami, zato se bo nadaljevalo nestabilno vreme s pogostimi padavinami, ki naj bi proti koncu tedna slabele.

V gorah bo snežilo, po nižinah pa lahko občasno tudi dežuje. Temperature bodo od 0 do 5 stopinj Celzija. A ta napoved je še zelo negotova, opozarja Arso.

La niña in oslabljen polarni vrtinec lahko delom severne poloble prineseta hladen in bel začetek zime

Medtem pa se že množijo sezonske napovedi za meteorološko zimo, ki je tik za vogalom. Tudi portal Severe Weather Europe v sveži objavi piše o vplivih šibke do zmerne la niñe in zgodnje oslabitve polarnega vrtinca daleč na severu.

Medtem ko je la niña – hladnejša faza nihanja temperature zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana – od Evrope preveč oddaljena, da bi lahko potrdili njen neposredni vpliv, pa je polarni vrtinec kar pomemben dejavnik naših zim.

Kot piše portal, se že ob koncu novembra obeta t. i. nenadno segrevanje v statosferi (Sudden Stratospheric Warming – SSW). Gre za dinamičen proces segrevanja, ki oslabi polarni vrtinec, ta pa se deformira oz. raztegne in izpusti zaloge mrzlega zraka proti jugu. V skrajnem primeru, če zahodni vetrovi povsem oslabijo in celo obrnejo na vzhodno smer, pa govorimo o razpadu vrtinca, ki se s tem razcepi na več delov.

Ker se vrtinec do sredine zime običajno krepi, je tako zgodnji dogodek potencialnega razpada precejšnja redkost. Je pa območja, ki bi jih ta hladnejši zrak s severa zajel, težko določiti za več tednov vnaprej. Toliko namreč traja, da vpliv dogajanja visoko v stratosferi čutimo tudi pri tleh. V drugih delih sveta ali tudi iste celine se denimo lahko na drugi strani istočasno precej segreje.

Sezonske napovedi, ki jih članku prilaga Severe Weather Europe, za začetek zime kažejo hladnejše vreme od povprečja zlasti v večjem delu ZDA, kjer bodo čutili tudi vpliv la niñe in lahko pričakujejo več hladnih vdorov s severa.

Za Evropo medtem v decembru kaže bolj na t. i. dipolno postavitev – območje visokega zračnega tlaka na severu celine in območje nizkega nad osrednjo in južno Evropo. To omogoča dotok zračnih mas z vzhoda, ki so običajno hladnejše. Ob prisotnosti zadostne vlage to pomeni tudi več možnosti za sneg po nižinah Slovenije.

Tudi dolgoročne napovedi temperaturnih odstopanj in pokritosti s snežno odejo nakazujejo na (pod)povprečne temperature in bel začetek zime v velikem delu Evrope, tudi pri nas.

Hladnejši vzorec z oslabljenim polarnim vrtincem in smermi vetra iz vzhoda in severa naj bi se nad srednjo Evropo nadaljeval tudi januarja, medtem ko bi se jugozahod celine že začel segrevati. Februar naj bi bil nato že nekoliko toplejši od povprečja, nakazujejo se območja visokega zračnega tlaka nad vzhodom ZDA in tudi Evropo, kar bi pomenilo vnovično krepitev polarnega vrtinca. S tem bi bil hladnejši zrak ponovno ujet na severu.

Je pa vse te napovedi treba jemati z veliko rezerve, saj kažejo zgolj trende, ločljivost pa je nizka. Zato jih je nemogoče preslikati v konkretne vremenske razmere, ki se lahko v naših krajih hitro spreminjajo.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede